nedelja, 14. november 2010

Čas slovesa

1.6. 2010 je za vedno odšel moj ata.Na koncu bolezni je bil le še bleda senca tega kar je bil še kakšni dve leti nazaj. Žalostno in hudo je ko lahko samo še opazuješ trplenje...ko veš da ni več pomoč, ko ne moreš narediti ničesar ... veš da je konec. Zadnje trenutke je preživel doma tako kot si je želel. Obupno si je želel domov iz bolnišnice...prišel je domov in čez nekaj ur ga ni bilo več.

Ostal nam bo v lepem spominu.



1 komentar:

Andreja pravi ...

Moje iskreno sožalje!